Odzive, kritike zbiramo do 15. aprila. Ne zamudi priložnosti za sodelovanje, knjige za nagrade že čakajo! 
Bral/-a sem, torej pišem!
Knjige berete po svoje. In tudi govorite o njih po svoje. (Izbor iz kritik v sezoni 2024/2025.)
Navdušilo me je, da je avtor ustvaril like z raznolikimi osebnostmi, ki so se na koncu tudi drugače spopadli s svojimi dvojniki, kar jih je naredilo bolj zanimivo. Pomislil je na raznolike scenarije, kako bi se lahko ljudje odzvali, če bi se to res zgodilo. /…/ Delo bi priporočila vsem, ki imajo radi kompleksne zgodbe, ki se poglabljajo v tehnične podrobnosti. Ne priporočam pa tistim, ki raje berejo lahko ter trivialno literaturo.
Emily K. [Anomalija]
V romanu se avtorica dotakne več tematik, s katerimi se lahko poistovetim, kot so problemi v družini, osamljenost, prijateljstvo itd. … in prav zaradi tega mi je bila zgodba še kar všeč. Zmotil pa me je stil pisanja, ki ga je avtorica uporabila, saj se mi ni zdel najbolj prepričljiv, ker je uporabila sodoben govor najstnikov.
Tjaša H. [Upam, da kdo posluša]
Morda se je kakšnim bralcem zdel roman nenavaden, ker so nekateri prizori v njem res malo čudni in ker večina bralcev, kakršnih sem sam, takih knjig še nikoli ni brala. Dlje ko knjigo bereš, bolj bo zanimiva, čeprav hkrati tudi bolj čudna, kar je avtorica mogoče tudi hotela.
Nik V. [Upam, da kdo posluša]
Bi se še usedli na letalo in upali pristati?
Roman je zanimivo sodobno besedilo, ki prinaša zelo zanimivo temo, kako se spopasti z drugim jazom. Knjigo priporočava vsem v prijetno poletno branje.
Eva Č. & Saodat A. N. [Anomalija]
V delu so mi bili zelo všeč vložki podkasta, saj so mi kot bralki bolj približali dogajanje. S preprostim slogom pa se lahko hitro približa tudi drugim, ne tako vestnim bralcem. Zgodba te hitro povleče v svoj svet, zato sem hitro padla v ritem branja. Delo bi močno priporočila mladim, ki v svetu še iščejo svoje mesto, ker je ena izmed vodilnih tem tega dela identiteta. Poleg tega pa bi jo morali prebrati starejši bralci, da bi bolje razumeli realnost mladih – in kot sredstvo za razumevanje našega hitro spreminjajočega se sveta.
Lana F. L. [Upam, da kdo posluša]
Čeprav me knjiga kot celota ni prepričala, mi je bilo zanimivo, kako je predstavil rusko družbo. Takrat sem se zamislila, kako oni vidijo svet in kakšen je njihov način razmišljanja. Ta pogled se mi je zdel drugačen od pričakovanega – namesto tipične predstave, da jih žene zgolj pohlep ali politična igra, je bil prikazan bolj kompleksen in človeški pogled na družbo, ki deluje po svojih pravilih in vrednotah.
Emily K. [Kremeljski mag]
Trenutno beremo
Margaret Atwood: Deklina zgodba
Odfreda je dekla v Gileadu, totalitaristični državi, ki je nasledila ZDA. Živi pri poveljniku in njegovi ženi. enkrat na mesec mora leči na hrbet in upati, da jo bo poveljnik oplodil, saj so zaradi upada rodnosti dekle cenjene le, če rojevajo. Odfreda se še spomni prejšnjega življenja, ko je imela moža, hčer, službo, denar in svobodo …
Deklina zgodba, najodmevnejše delo Margaret Atwood, velja za sodobno klasiko, hkrati pa je pogosto uvrščena na sezname prepovedanih knjig v ZDA. Distopična pripoved o razčlovečeni družbi je leta 2027 dobila nov zagon s televizijsko nadaljevanko, po ameriških volitvah leta 2024 pa se je spet zavihtela na vrh prodajnih lestvic.
Beremo
Gulraiz Sharif: Ej, poslušaj!
Petnajstletni Mahmud si že predstavlja, kako bo poletje preživel z enookim prijateljem Arifom na klopci svojega živahnega blokovskega naselja. A na obisk prihaja stric iz Pakistana in razkazati mu bo moral Oslo. Izkaže se, da je to pravzaprav zelo zabavno. Stricu je norveški način življena neizmerno všeč, poskuša doumeti, kako deluje življenje v velemestu in bi najraje kar ostal, a kaj, koto ni tako preprosto …
Norveški pisatelj Gulraiz Sharif (1984) je s svojim prvencem, ki se na inovativen način dotika vprašanj identitete in predsodkov, zatresel tla norveške literarne scene. Roman je ob izidu prejel same pozitivne kritike, nominacije za številne nagrade ter med drugim osvojil nagrado, ki jo za prvence mladinske književnosti podeljuje norveško Ministrstvo za kulturo. V domovini je postal prava uspešnica, preveden pa je tudi v več jezikov.
Kako napisati odziv?
Kaj je odziv na knjigo?
Odziv ni le povzetek zgodbe, ampak tvoje osebno doživljanje, razmišljanje in vrednotenje prebranega. V njem pokažeš, kaj te je v knjigi nagovorilo, s čim se strinjaš ali ne strinjaš in zakaj.
Dober odziv:
- izraža osebno doživetje in razmislek,
- vsebuje miselno globino in občutek za temo,
- povezuje knjigo s sodobnim svetom oziroma aktualnimi dogodki,
- je jezikovno in slogovno tekoč,
- ponuja izvirno perspektivo ali vprašanje, ki bralca oziroma bralko pritegne.
Dodatni namigi za objavo v reviji Mentor
Razmisli, kako bi tvoj zapis učinkoval na bralca oziroma bralko, ki knjige še ni prebral/-a. Izogibaj se le povzetku vsebine – raje zgradi odnos do teme. Poudari, zakaj je ta knjiga aktualna – kaj nam pove o poslušanju, drugačnosti, družini in družbi, v kateri živimo. Svoj odziv lahko pošlješ na: mentor@jskd.si.
