Odzive, kritike zbiramo do 15. aprila. Ne zamudi priložnosti za sodelovanje, knjige za nagrade že čakajo! 
Trenutno beremo
Agatha Christie: Umor na Orient ekspresu
Malo po polnoči v snežnem zametu pri Vinkovcih obtiči znameniti vlak Orient ekspres. Za povrh sprevodnik v enem od kupejev najde nenavadno umorjenega potnika – nekdo ga je kar dvanajstkrat zabodel. Kdo od sopotnikov je zagrešil grozljivi zločin? Uganke verjetno ne bi razvozlali, če z vlakom ne bi potoval tudi znameniti Hecule Poirot, ki se zagrizeno loti primera.
Agatha Christie upravičeno nosi naziv najbolj brane avtorice na svetu – njenih 66 detektivskih romanov in 15 zbirk kratkih zgodb je izšlo v skupni nakladi dveh milijard izvodov. Mojstrski zapleti navdušujejo nove in nove rodove bralcev, k priljubljenosti njenih knjig pa pripomorejo tudi številne filmske in televizijske upodobitve.
Priporočamo
Beremo
Margaret Atwood: Deklina zgodba
Odfreda je dekla v Gileadu, totalitaristični državi, ki je nasledila ZDA. Živi pri poveljniku in njegovi ženi. enkrat na mesec mora leči na hrbet in upati, da jo bo poveljnik oplodil, saj so zaradi upada rodnosti dekle cenjene le, če rojevajo. Odfreda se še spomni prejšnjega življenja, ko je imela moža, hčer, službo, denar in svobodo …
Deklina zgodba, najodmevnejše delo Margaret Atwood, velja za sodobno klasiko, hkrati pa je pogosto uvrščena na sezname prepovedanih knjig v ZDA. Distopična pripoved o razčlovečeni družbi je leta 2027 dobila nov zagon s televizijsko nadaljevanko, po ameriških volitvah leta 2024 pa se je spet zavihtela na vrh prodajnih lestvic.
Priporočamo
Beremo
Gulraiz Sharif: Ej, poslušaj!
Petnajstletni Mahmud si že predstavlja, kako bo poletje preživel z enookim prijateljem Arifom na klopci svojega živahnega blokovskega naselja. A na obisk prihaja stric iz Pakistana in razkazati mu bo moral Oslo. Izkaže se, da je to pravzaprav zelo zabavno. Stricu je norveški način življena neizmerno všeč, poskuša doumeti, kako deluje življenje v velemestu in bi najraje kar ostal, a kaj, koto ni tako preprosto …
Norveški pisatelj Gulraiz Sharif (1984) je s svojim prvencem, ki se na inovativen način dotika vprašanj identitete in predsodkov, zatresel tla norveške literarne scene. Roman je ob izidu prejel same pozitivne kritike, nominacije za številne nagrade ter med drugim osvojil nagrado, ki jo za prvence mladinske književnosti podeljuje norveško Ministrstvo za kulturo. V domovini je postal prava uspešnica, preveden pa je tudi v več jezikov.
