Kaj beremo? Kako beremo?
Beremo v 4 krogih. V prvem krogu je knjiga že izbrana. Za naslednje 3 kroge knjige izberemo z glasovanjem.
#knjigebrat izbira knjige na podlagi priporočil knjižnih urednikov in drugih strokovnjakov s področja branja. V ožjem izboru za glasovanje so sodobne knjižne novosti, nove ali stare nekaj let, ki so že prepoznane po svoji kakovosti in so požele pohvale kritikov in bralcev.
Raznolikost: gibljemo se med alternativno realnostjo, v sferah politične moči, osebne in družbene svobode, duševnega zdravja, iskanja identitete, odraščanja nekdaj in sedaj, ne manjka ljubezni, aktualnih družbenih vprašanj, pa tudi fantazije ne preskočimo.
#knjigebrat #knjigesestra #knjigeklan
1. krog: francoska literarna senzacija
Hervé Le Tellier: Anomalija
Nodierova nagrada 2022
Desetega marca 2021 s pariškega letališča vzleti letalo na poti v New York; na krovu je 243 potnikov. Med letom naletijo na močno turbulenco, a po mučnem premetavanju pilotu uspe varno pristati. Pa vendar …
Tri mesece pozneje pa se zgodi nekaj nepredstavljivega, anomalija v vesoljnem redu, nenaraven pojav, ki ga ne zna nihče pojasniti, in 243 potnikom se življenje za vedno spremeni – prav tako pa tudi vsem drugim; anomalija zamaje temelje njihovega obstoja, vere, njihovih najosnovnejših prepričanj o zakonitostih našega sveta.
Kako se ljudje spopademo s spoznanjem, da je vse, kar smo doslej jemali za samoumevno, vredno toliko kot nič?
Francoska literarna senzacija desetletja
Sodobni francoski pisatelj, esejist in novinar Hervé le Tellier se je doma in v tujini proslavil z več romani in zbirkami kratkih zgodb, največji literarni uspeh pa brez vsakršnega dvoma požel z zadnjim romanom, Anomalijo. Pripoved o nenavadnih dogodkih, povezanih z letalom, ki odleti iz Francije v New York, je tudi svojevrstna anomalija v literarnem svetu.
Zgodba, v kateri spremljamo enajst osrednjih likov, je s kompleksno zgradbo, jezikovnim igračkanjem in razmislekom o verodostojnosti trenutne realnosti, takoj po izidu leta 2020 preplavila Evropo in navdušila bralstvo.
Prestižna Goncourtova nagrada
Prestižna nagrada za roman je bila tako rekoč samoumevna. Virtuozni hibrid klasičnega romana in oulipojevskega eksperimenta, v katerem se stapljajo žanrski elementi kriminalke, trilerja, znanstvene fantastike in filozofije, je plodovitemu francoskemu pisatelju prinesel najpomembnejšo francosko literarno priznanje, Goncourtovo nagrado, njegova prodaja pa je kmalu dosegla milijonsko naklado. Knjiga je namreč kmalu po razglasitvi zmage postala druga najbolj prodajana dobitnica Goncourtove nagrade v zgodovini (po Ljubimcu Marguerite Duras).
Njen status v sodobni francoski književnosti so potrdili tudi slovenski študentje francoščine, ki so v okviru projekta Goncourtova nagrada – slovenski izbor romanu podelili prvo mesto.
Glasuj za svojo najljubšo knjigo
Tvoje mnenje šteje!
Gremo #knjigebrat!
2. krog
V drugem krogu boste izbirali med knjigami: Kremeljski mag (Giuliano da Empoli), Svobodna (Lea Ypi), Kvantni skok (Lise Villadsen) in Ej, poslušaj! (Gulraiz Sharif).
Giuliano da Empoli: Kremeljski mag
Za vsakim vplivnim moškim stoji – njegova desna roka. Človek, ki pozna vse skrivnosti, vleče niti v ozadju, izvaja pritiske, zakriva dokaze. Tisti, ki ima v resnici moč. Vadim Baranov je tak človek. Politični svetovalec Vladimirja Putina, poznavalec največjih tajen njegovega političnega režima. In Vadim Baranov ima dovolj. Odločen, da se izvleče iz zapletene in nevarne mreže političnih spletk, sklene, da bo svojo zgodbo zaupal svetu.
Italijansko-švicarski esejist in politični svetovalec Giuliano da Empoli je s svojim literarnim prvencem, dramatično kontemplacijo o politični moči, prepričal kritike in bralce ter si prislužil nominacijo za Goncourtovo nagrado in nagrado renaudot, slovenski študentje francoščine pa so mu leta 2023 podelili Goncourtovo nagrado Slovenije.
Lea Ypi: Svobodna
Avtobiografski roman o pomenu politične, družbene in osebne svobode
Lea Ypi se je rodila v Albaniji v času stalinističnega režima, ko sta deželi vladala komunizem in Enver Hocha. To je bilo obdobje solidarnosti in upanja, ljudje so bili enakopravni, sosedje složni, otroci pa bodoči graditelji boljšega sveta. Toda to je bil hkrati čas pomanjkanja in nadzora, stalnih vrst, političnih čistk in tajne policije. In konec leta 1990 se je ta svet zamajal. Stalinove kipe so porušili, represivni državni aparat ukinili, ljudje so naenkrat lahko govorili, oblačili in volili, kar in kogar so hoteli. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je skupaj z drugo mladino morala soočiti z negotovostjo in pretresi nove dobe. V literariziranih spominih na svoje odraščanje sredi naroda, ujetega me ideale in resničnost, med optimizem in strah, se bistro in duhovito sprašuje o omejitvah napredka, bremenu preteklosti in pravem pomenu svobode.
Lise Villadsen: Kvantni skok
Roman Kvantni skok priljubljene danske pisateljice je preveden v več jezikov, leta 2021 je prejel nagrado Horsensa Postena za najboljše delo za mladino.
Astrid skoraj ves prosti čas preživlja s sestro, ki jo hromi strašna tesnoba, za katero se zdi, da jo bo pogoltnila. Poskuša ji biti na voljo in v oporo, hkrati pa živeti normalno življenje. Starša se s tem spoprijemata vsak po svoje – mama s pretirano pozornostjo, oče z umikom in zanikanjem. Ko pa se Astrid zaljubi, se navidezno ravnovesje v družini poruši. Tudi ona potrebuje prostor zase, za svoje življenje, vendar se spopada z občutki krivde. Potem pa sprejme pogumno odločitev.
Lise Villadsen (1985) je priljubljena danska pisateljica mlajše generacije, ki se v svojih delih ukvarja z vprašanjem duševnega zdravja mladih.
Gulraiz Sharif: Ej, poslušaj!
Nagrajeni mladinski roman v ospredje postavlja petnajstletnega Mahmuda iz Osla, ki ga čez poletje obišče njegov stric iz Pakistana.
Petnajstletni Mahmud si že predstavlja, kako bo poletje preživel z enookim prijateljem Arifom na klopci svojega živahnega blokovskega naselja. A na obisk prihaja stric iz Pakistana in razkazati mu bo moral Oslo. Izkaže se, da je to pravzaprav zelo zabavno. Stricu je norveški način življena neizmerno všeč, poskuša doumeti, kako deluje življenje v velemestu in bi najraje kar ostal, a kaj, ko to ni tako preprosto …
Norveški pisatelj Gulraiz Sharif (1984) je s svojim prvencem, ki se na inovativen način dotika vprašanj identitete in predsodkov, zatresel tla norveške literarne scene. Roman je ob izidu prejel same pozitivne kritike, nominacije za številne nagrade ter med drugim osvojil nagrado, ki jo za prvence mladinske književnosti podeljuje norveško Ministrstvo za kulturo. V domovini je postal prava uspešnica, preveden pa je tudi v več jezikov.
3. krog
V tretjem krogu boste izbirali med knjigami: Vse to smo videli (Hanna Bervoets), Upam, da kdo posluša (Alice Oseman), Vse se vrača (Angie Thomas) in Senca in kost (Leigh Bardugo).
Hanna Bervoets: Vse to smo videli
Mlada Kayleigh sprejme službo internetne nadzornice oziroma »digitalne čistilke« pri velikem ameriškem podjetju. Njena naloga je, da z njihove internetne platforme “čisti” sporne vsebine. Kayleigh se kljub napornemu delu vživi v delovno okolje in se poveže s svojimi sodelavci. A stalna izpostavljenost agresivnim internetnim vsebinam ima svoj davek in kmalu začne v kolegih opažati spremembe – ali pa se je v resnici spremenila Kayleigh? Novelo Vse to smo videli so na Nizozemskem natisnili v 650.000 izvodih, po njej nastaja tudi televizijska priredba.
Hanna Bervoets (1984) prihaja iz Nizozemske. Za svoje pisanje je med drugim prejela prestižno nagrado Fransa Kellendonka za literarni opus.
Alice Oseman: Upam, da kdo posluša
Frances je vzorna dijakinja, ki ima svojo življenjsko pot že od malega jasno začrtano. Nič je ne more odvrniti od njenih ciljev – ne prijatelji, ne hobiji, ne skrivnost, ki jo nosi globoko v sebi. Nato pa spozna nekoga, s komer se prvič v življenju ne boji biti to, kar je. Ko se zaupanje med njima skrha, mora Frances zbrati ves svoj pogum, da se sooči s preteklostjo in se vpraša, kaj ji je zares pomembno.
Alice Oseman (1994), priljubljena in večkrat nagrajena britanska pisateljica in ilustratorka, je svojo prvo knjigo izdala pri devetnajstih. Upam, da kdo posluša je njen drugi roman. V svojih delih spretno prepleta teme identitete, različnosti, osamljenosti in svobode. Je avtorica stripovske serije Heartstopper, s katero je osvojila bralska srca po vsem svetu, po njej pa je posneta tudi priljubljena Netflixova serija.
Angie Thomas: Vse se vrača
Starr Carter je razpeta med dva svetova: revno soseščino, v kateri živi, in bogataško predmestno šolo, ki jo obiskuje. Krhko ravnovesje med tema dvema svetovoma se poruši, ko pred njenimi očmi umre njen najboljši prijatelj iz otroštva.
Neoboroženega Khalila ustreli policist. Kmalu zatem se njegovo ime pojavi na naslovnicah časopisov – eni o njem pišejo kot o gangsterju, drugi trdijo, da je preprodajalec drog, na ulicah pa vre. Bo policist odgovarjal za Khalilovo smrt ali pa bo ta ostala nekaznovana? Starr je edina, ki ve, kaj se je v tisti noči zgodilo …
Prvenec ameriške reperke Angie Thomas (1988) iz leta 2017 je velika uspešnica, ki je požela tudi navdušene odzive kritikov. Knjiga je prevedena v številne jezike, prejela je mnogo uglednih nagrad, med njimi nagrado Michaela L. Printza (2018) in nemško nagrado za mladinsko književnost (2018). Po zgodbi je posnet film.
Leigh Bardugo: Senca in kost
Svetovno uspešna fantazijska poslastica je bila prevedena v 27 jezikov in doživela uprizoritev tudi v obliki Netflix serije: Shadow and Bone.
Ravka je obdana s sovražniki, na dva dela pa jo seka Senčna globel, v kateri mrgoli ljudožerskih pošasti. Usoda Ravke je na ramenih Aline Starkov, ki med reševanjem svojega prijatelja v sebi odkrije nenavadno moč. Ta bi utegnila biti ključ do osvoboditve v vojni opustošene domovine. Odpeljejo jo na kraljevi dvor, da bi jo izurili za pripadnico griš, ki jih vodi skrivnostni Temačnik. A v tem razkošnem svetu nič ni tako, kot se zdi. Nanjo se grozeče zgrinja tema in od njene moči je odvisno vse kraljestvo Roman in trilogija Senca in kost (Shadow and Bone) priljubljene ameriške pisateljice Leigh Bardugo uvaja svet Griševskega vsemirja, v katerem se dogaja tudi Vranja šesterica, brezkompromisna akcijska poslastica v dveh delih, svetovna uspešnica, ki je na mah osvojila slovenske bralce. Doslej je bilo prodanih več kot tri milijone knjig iz cikla Griševsko vsemirje, ki so še večjo priljubljenost dosegle po prvi sezoni predvajanja serije Senca in kost (Shadow and Bone) na Netflixu.
Leigh Bardugo je ustvarila v svojih romanih fantazijsko svetovje Griševsko vsemirje, ki se umešča med pripovedni svet Čarovnika iz Zemljemorja mojstrice fantazije Ursule K. Le Guin in Igro prestolov prvaka fantazijske pripovedi Georga R. R. Martina. Po vsem svetu so prodali že več kot 3 milijone izvodov romanov o Griševskem vsemirju. Romani so bili prevedeni v več kot 38 jezikov po vsem svetu, izdali so jih v več kot 40 državah. Trilogija Senca in kost je bila prevedena v 27 jezikov.
4. krog
V četrtem krogu boste izbirali med knjigami: Bratov kožuh (Jaap Robben), V morju zrnce soli (Ruta Sepetys), Živela bom (Lale Gül) in Zakaj ne pišem (Dijana Matković).
Jaap Robben: Bratov kožuh
Zgodba o ljubezni, ki sije kljub nemogočim okoliščinam. Trinajstletni Brian z očetom živi v prikolici v odročnem kraju. Njegov starejši brat Lucien je nastanjen v ustanovi za otroke s posebnimi potrebami. Nekega dne oče Luciena vzame v domačo oskrbo, odgovornost za brata pa naloži Brianu. Kljub revščini, očetovi brezbrižnosti in negotovosti ob zahtevni nalogi, Brian najde način, da ljubeče poskrbi za brata in njegove potrebe. Dokler se nekega dne vse usodno ne zaplete …
Izjemni roman, ki je nastal za odrasle, za svojega pa so ga navdušeno sprejeli tudi mladostniki, je napisal večkrat nagrajeni nizozemski dramatik, pesnik in pisatelj Jaap Robben (1984). Ob izidu je takoj vzbudil pozornost in si pridobil naklonjenost tako literarnih sladokuscev kot širše bralne skupnosti, preveden pa je tudi v druge jezike.
Ruta Sepetys: V morju zrnce soli
Druga svetovna vojna se približuje koncu, nacistična Nemčija je poražena in na stotisoče beguncev v Vzhodni Prusiji beži pred Sovjeti, ki prodirajo z vzhoda. Med njimi je tudi skupina mladih, ki se jim na podeželju prekrižajo poti. Vsak s svojo skrivnostjo so ujeti med nacisti na eni in Sovjeti na drugi strani, vsi z željo, da se vkrcajo na ladjo, ki naj bi jih odpeljala na varno … Roman V morju zrnce soli o ladijski tragediji, ki je bila še hujša kot potop Titanika, temelji na resničnih dejstvih.
Ruta Sepetys (1967), ameriška pisateljica litovskih korenin, jih je zelo natančno raziskala in zapisala zgodbo, ki se nas globoko dotakne. Za knjigo V morju zrnce soli je, leta 2017 poleg drugih nagrad, prejela prestižno nagrado Carnegie medal.
Lale Gül: Živela bom
Avtobiografski prvenec mlade Nizozemke turškega rodu Živela bom je ob izidu doma sprožil val polemik. Lale Gül, ki je odrasla v nizozemsko-islamski skupnosti sredi Amsterdama, je v njem popisala svojo zgodbo, dilemo dekleta, ujetega med dve različni kulturi in dva nasprotujoča si vrednostna sistema. Knjiga je na Nizozemskem dvignila veliko prahu ter doživela mešane odzive: nizozemska islamska skupnost je avtorico odkrito obsodila, knjiga pa je postala uspešnica in Lale Gül je zanjo prejela nagrado NS Publieksprijs za najboljši roman po mnenju bralcev.
Glavna junakinja je mlada Büsra, ki vse težje lovi ravnovesje med življenjem svoje družine in tistim, ki ga živijo njene vrstnice, prijateljice in sošolke. Vse bolj odtujena od pravil, po katerih se ravnajo njeni domači, se Büsra odmika od ritualov svoje skupnosti, odklanja institucijo dogovorjene poroke in si nasploh želi več od življenja poročene matere – to pa v družini povzroči nepopravljiv razkol. Pogumen roman o tabujih islamske vere in o težavah kulturne asimilacije.
Lale Gül je nizozemska pisateljica turških korenin. Rodila se je leta 1997 v Amsterdamu in odraščala v muslimanski družini. Obiskovala je nizozemsko osnovno in srednjo šolo, obenem pa do sedemnajstega leta ob vikendih hodila v koransko šolo islamske organizacije Milli Görüş; po srednji šoli je izbrala študij nizozemskega jezika in književnosti. Je redna kolumnistka nizozemskega časopisa Het Parool, vodi pa tudi podkast o aktualnih družbenopolitičnih dogodkih, znanosti in religiji. Nizozemska revija Elsevier Weekblad jo je leta 2021 razglasila za Nizozemko leta. Leto zatem je prejela nagrado Pima Fortuyna, ki jo na Nizozemskem vsako leto podelijo za politične dosežke na področju svobode govora, boj proti tabujem in pomembno družbenopolitično vlogo.
Dijana Matković: Zakaj ne pišem
Roman odpira številna vprašanja in teme, ki avtorico kot ustvarjalko nagovarjajo: (družbena) vloga literature in pisateljice danes, moč in nemoč pisanja, razred in spol … Kot rojena pripovedovalka jih povezuje v krovne teme skupnosti oziroma družbe in (kulturne) politike danes, kot ena najbolj profiliranih esejistk našega časa pa v pisanju vedno izhaja iz refleksije lastne pozicije. Svoja besedila gradi iz avtobiografskih drobcev svojega vsakdanjika, v neprestanem dialogu z drugimi pisatelji in besedili, ter iz svetu odprte poezije lastne pisave, preko katerih govori o prekarni poziciji posameznice in posameznika v poznem kapitalizmu.
Roman tega trenutka, roman družbe poznega kapitalizma 21. stoletja, ki mu je Dijana Matković našla jezik – odkrit do bolečine, prežet z analitičnim dvomom in bojevit v svoji zahtevi po resnici.
Dijana Matković (1984) je pisateljica, prevajalka in publicistka, urednica portala Disenz. Avtorica zbirke kratke proze V imenu očeta (2013).
